Pridobljeno iz stani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Oko
http://www.optimist-optika.com/razno1/oko.gif
http://img.rtvslo.si/_up/drown/photos/2011/02/19/32210_uzija_zajec-raca_show.jpg
četrtek, 7. marec 2013
Zajec ali raca?
Refrakcijske napake
Kratkovidnost:
Motnja vida kjer vidimo jasno na blizu in na daleč megleno.
.
DEJAVNIKI:
Dednost, dolgotrajno bližinsko delo, slabša osvetlitev, bolezni.
Daljnovidnost:
Motnja vida kjer oddaljene predmete uspemo izostriti, pri gledanju od blizu pa nam to ne uspe.
Razlog je premajhno očesno zrklo ali pa premajhna dioptrijska vrednost očesnih medijev.
Starovidnost:
Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh.
V starosti 45 do 50 let, ko prične leča počasi izgubljati svojo prožnost.
Astigmatizem:
Motnje vida kjer se vpadni žarki predmeta iz okolice na poti skozi optične medije (roženica,leča) ne lomijo pravilno.
Ponavadi je prisoten od rojstva in se z časom ne poslabšuje
.
Motnja vida kjer vidimo jasno na blizu in na daleč megleno.
.
DEJAVNIKI:
Dednost, dolgotrajno bližinsko delo, slabša osvetlitev, bolezni.
Daljnovidnost:
Motnja vida kjer oddaljene predmete uspemo izostriti, pri gledanju od blizu pa nam to ne uspe.
Razlog je premajhno očesno zrklo ali pa premajhna dioptrijska vrednost očesnih medijev.
Starovidnost:
Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh.
V starosti 45 do 50 let, ko prične leča počasi izgubljati svojo prožnost.
Astigmatizem:
Motnje vida kjer se vpadni žarki predmeta iz okolice na poti skozi optične medije (roženica,leča) ne lomijo pravilno.
Ponavadi je prisoten od rojstva in se z časom ne poslabšuje
.
Poškodbe in bolzeni
Keratokonus in
redkejši keratoglobus pomenita
patološke spremembe na roženici. Torej, lahko se pojavijo spremembe od
izbočenosti do stanjšanja roženice.
Keratokonus
Pri diabetični retinopatiji gre za okvaro kapilar v očesni
mrežnici, ki se najprej mestoma razširijo, kasneje pa tudi počijo in povzročajo
pikčaste in lisaste krvavitve na mrežnici.
Telo
skuša okrnjeni pretok krvi "popraviti" z nastajanjem novih krvnih
žilic, ki pa so zelo krhke in rade krvavijo. Pri najtežji obliki obolenja, te
nove žilice vraščajo tudi v steklovino, pogosto zakrvavijo in v končni fazi
bolezni povzročajo slepoto.
Poškodbe in bolezni
Glavokom oz.
zelena mrena je poškodba na celicah
očesnega živca, katero najpogosteje povzroči povišan pritisk oz. tlak v očeh.
Pojavi se neboleče in najpogosteje neopazno.
Pinguecula in
nevarnejša pterigija pomenita
degerativne spremembe na sprednjih delih očesa (na veznici). Glavni vzroki za
nastanek so UV svetloba, veter in prah. Ob prepoznem odkritju, ne redkokdaj
pride do oslepitve.
Pinguecula 
Delovanje
Svetlobni žarki pridejo do mrežnice skozi prozorno roženico, zenico, lečo in steklovino. Ko gredo svetlobni žarki skozi te očesne dele, se lomijo, tako da nastane na mrežnici zmanjšana in obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo. V očesu se torej dogaja nekaj podobnega kot v fotografskem aparatu.
Jasno in ostro vidimo le predmet, čigar slika nastane natančno na mrežnici. Človeško oko lahko prilagodi lečo tako, da nastanejo na mrežnici slike različno oddaljenih predmetov. Pri gledanju v daljavo je leča bolj sploščena in zato manj lomi svetlobne žarke. Čim bolj iz bližine gledamo kak predmet, tem bolj se leča zaobli in taka močneje lomi svetlobo. V starosti je leča vedno manj prožna, tako da bližnjih predmetov ne moremo videti več jasno.
Pravilno zgrajeno človeško oko vidi predmete, ki so oddaljeni več kot 5 metrov, ne da bi bilo potrebno lečo prilagajati. Pri gledanju v daljavo torej oko počiva. Da ostane vid zdrav, je potrebno, da je skozi okno stanovanja ali šolske sobe prost pogled v daljave. Kadar gledamo pri delu v bližino, je dobro, da kdaj pa kdaj pogledamo v daljavo; oko se pri tem odpočije.
Najprimernejša razdalja za gledanje manjših predmetov, to je pri branju in pisanju, je 25 do 30 cm. Pri gledanju v taki razdalji oko najmanj trpi.
Lega
Organ vida, oko, leži v kostnih oz. očesnih votlinah, tako imenovanih očnicah. Obdane so z maščobno blazino, ki nudi sproščeno premikanje očesa.
Kaj je oko?
Oko je organ vida, ki zaznava svetlobo. Pri različnih vrstah organizmov najdemo različne vrste na svetlobo občutljivih organov. Najenostavnejše oči zaznavajo le razliko med svetlim in temnim, bolje razvite pa lahko razlikujejo tudi med oblikami in barvami. Leži v očesni votlini. Zgrajena je iz zrkla in pomožnih očesnih naprav.
Zrklo-kroglaste oblike, spredaj je bolj izbočena. Sestavljajo ga 3 plasti=beločnica, žilnica in mrežnico.
Zrklo-kroglaste oblike, spredaj je bolj izbočena. Sestavljajo ga 3 plasti=beločnica, žilnica in mrežnico.
Naročite se na:
Objave (Atom)